mohorjan logo

PEVSKA SKUPINA ŠAVRINSKE PUPE EN RAGACONI

ZBOROVODKINJA: DR. ROŽANA KOŠTIÁL

V zboru poje 11 pevk in pevcev.

KONTAKT: Rožana Koštial, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 041 985 692

PROGRAM:

  • MOJA MATI KÜHA KAFE
  • OJ, SLOVENJCI/REŠTICA ŠTIKLIĆO
  • LÜBICA MOJA
  • ANDEMO, PU MURJE!/MADONA STRNJANSKA
  • JA BEPO KÉPO KOZO
  • TONĆA LUĆKA

Z željo, da bi ohranili besedila in napeve istrskih ljudskih pesmi ter jih predstavili širši publiki, je leta 1992 nastala pevska skupina Šavrinske pupe en ragaconi pod mentorstvom Rožane Koštiál. Pupe – dekleta in ragaconi – fantje so domačini zalednih vasi obalnih mest.

Kot etnomuzikološka skupina so promovirali dediščino in identiteto slovenske Istre – Šavrinije v narečni besedi, ljudski pesmi, v nošah z razno opremo in z izvirnimi glasbili. Njihovi nastopi so bili, kot je zapisal dr. Janez Bogataj, »gledališče zgodovine« oz. prikaz avtentičnih sestavin kulture in načina življenja Istranov. Nastopali so doma in v tujini, na festivalih in gostovanjih, v radijskih in televizijskih oddajah. Leta 2004 je skupina prenehala delovati.

 

Skupina je izdala dve zvočni kaseti Moja mati küha kafe (1995) in Ja Bepo képo kozo (1998) ter zgoščenke U Jistre kantamo pu naše (1998), Ta šćapončić (2003), Dopre lobica oknico (2003), Tiririrop (2004). Skupina je odločilno posegla v zavest domačinov in promovirala slovensko Istro v slovenskem kulturnem prostoru ter tujini. Za to je prejela Priznanje z veliko plaketo Mestne občine Koper (2002) ter Priznanje za dolgoletno ustvarjanje in ohranjanje kulturne dediščine (JSKD, 2005).

Ob podelitvi Štrekljeve nagrade 2019 mentorici dr. Rožani Koštiál se je po 15 letih skupina ponovno zbrala in zapela.

 

Zborovodkinja Rožana Koštiál je diplomirala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer zgodovina-slovenski jezik s književnostjo in se zaposlila na OŠ Šmarje pri Kopru kot slavist. Ker v otroštvu z oddaljene vasi ni mogla obiskovati glasbene šole v mestu, so ji kot glasbeno nadarjeni omogočili obiskovati glasbeno šolo v Kopru izredno in strnjeno pri prof. Vladimirju Lovcu. Študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala iz etnologije in kulturne antropologije. Leta 2001 se je dopolnilno zaposlila na Znanstveno-raziskovalnem središču RS v Kopru kot strokovni sodelavec v humanistiki, nato s svojim pedagoškim delom nadaljevala na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem kot  asistentka za etnologijo pri predmetu Zgodovina in etnologija Istre. Tudi po upokojitvi, s svojim pedagoškim in raziskovalnim delom ter nastopanjem v medijih in na javnih prireditvah, še naprej vpliva na oblikovanje zavesti Istranov in drugih prebivalcev do istrske identitete, jezika - narečja, ljudske pesmi in petja kot identifikacijske vrednote ter nasploh odnosa do kulturne dediščine.

© 2019 Enajsti zborovski festival ljudske pesmi